Brez celovitega pristopa in medsektorskega sodelovanja ni trajnostnega razvoja
Konferenca Trendi na področju družbene odgovornosti 2021 – Ekonomske, družbene in okoljske sinergije
Bled, 3. junija 2021 – Pomembno sporočilo mednarodne konference Trendi na področju družbene odgovornosti 2021, ki je v organizaciji Mreže za družbeno odgovornost Slovenije, Ekvilib Inštituta, IEDC – Poslovne šole Bled in Inštituta WISE danes potekala na Bledu in preko spletnega prenosa, je, da je za krepitev zavesti o družbeni odgovornosti in trajnostnem delovanju nujen dialog med gospodarstvom, civilno družbo in državo. Ta dialog mora temeljiti na strateških usmeritvah in jasnih pravilih igre.
Predstavniki različnih sektorjev so v okviru okrogle mize razpravljali o različnih vlogah in skupnih družbeno odgovorih izzivih gospodarstva, civilne družbe in države. Strinjali so se, da je država premalo vpeta v dialog. Adriana Aralica je v imenu mreže nevladnih organizacij, ki delujejo na področju razvojnega sodelovanja, globalnega učenja in humanitarne pomoči, med drugim poudarila nujnost celovitega pristopa in čezsektorskega delovanja na področju trajnostnega razvoja. Ključni izzivi pri medsektorskem povezovanju so po njenih besedah dialog kot izhodišče priložnosti za sodelovanje, nujnost jasnih strateških usmeritev in jasne zaveze k trajnostnemu razvoju. Za trajnostno okrevanje, ki je potrebno zaradi posledic koronakrize, je medsektorsko povezovanje neizbežno. Tina Cipot, vodja korporativnega komuniciranja v podjetju Lidl Slovenija, je dejala, da brez komuniciranja ne more biti uspešnega sodelovanja. Pomembno je, da imajo deležniki podobne vrednote in da vsi delujejo v smer trajnostnega razvoja. Veliko dela pa nas po njenih besedah še čaka na področju osebne družbene odgovornosti. Okoljski analitik in predavatelj okoljske etike Luka Omladič se je osredotočil na različne nivoje družbene odgovornosti: odgovornost do dela in delavcev, odgovorno ravnanje do okolja in vloga države, ki določa pravila. Bojan Ivanc iz GZS pa je govoril o tem, kakšno mora biti podporno okolje, da je medsektorsko sodelovanje sploh možno.
Pogled in izkušnje mednarodnih korporacij sta predstavila Nicolas Ronderos, ki v Parizu vodi CoLab, podjetniški inkubator in pospeševalnik sodelovanja v zasebnem sektorju, in Michael Dickstein, ki v podjetju Coca-Cola HBC Hellenic na Dunaju vodi skupino za področje trajnostnega razvoja in socialne strategije. Nicolas Ronderos je izpostavil pomen dialoga in sodelovanja za bolj trajnostno naravnan svet. Po njegovih besedah predkonkurenčno sodelovanje podjetjem omogoča, da svoja sredstva vlagajo v trajnostni razvoj lastne organizacije, trga in tudi večjega ekosistema. Različne deležnike morajo pri sodelovanju in povezovanju voditi skupni cilji. Za uspešno sodelovanje je pomembno dobro upravljanje in prava razdelitev vlog med partnerji. Michael Dickstein pa je pojasnil, kako v multinacionalki skrbijo za strateški pristop k družbeni odgovornosti in vključevanje različnih deležnikov. Pri tem je, kot je poudaril, poleg dialoga zelo pomembno razumevanje deležnikov in strukturiran pristop ter spoštovanje različnosti. Velik izziv je prepričati podjetja, da prednosti povezovanja z drugimi sektorji nedvomno odtehtajo časovni in finančni vložek.
Novinarka Monika Weiss, ki je odlična poznavalka gospodarstva in področja financ, v zadnjih letih pa se ukvarja predvsem z okoljem, je na konkretnih primerih prikazala problem netransparentnega delovanja podjetij in različnih pritiskov, ki so jih s strani vlade deležne nevladne organizacije. Nekatera podjetja in družbe pod pretvezo družbene odgovornosti financirajo lokalne skupnosti in medije, da si na tak način pridobijo naklonjenost lokalnega prebivalstva in izpeljejo projekte, ki niso trajnostno naravnani. Sebastijan Peterka, vodja projektov in raziskovalec pri Transparency International Slovenija, pa je predstavil projekt Pakt integritete in opozoril na pomen vključevanja neodvisnih organizacij pri odkrivanju sistemskih pomanjkljivosti ter učinkovitem preprečevanju korupcije v postopkih javnega naročanja.
Odličen poznavalec problematike prehranske industrije in kmetijstva Martin Rojnik je na podlagi lastnih izkušenj govoril o (ne)odgovorni prehranski kulturi, (nes)pametnem ravnanju z naravnimi viri in o velikih količinah zavržene hrane. Kot je poudaril, je ekološka in etična naravnanost podjetij izjemnega pomena. Sklepni del konference pa je bil namenjen pogovoru o tem, kako naj podjetja vključijo produkte in storitve socialne ekonomije v svoje poslovanje. Svoja razmišljanja in lastne izkušnje na tem področju so strnile Živa Lopatič, soustanoviteljica Zadruge Buna in vodja Pravične trgovine v Sloveniji, Maja Rijavec, vodja in soustanoviteljica društva in socialnega podjetja Smetumet, ter Markéta Vinkelhoferová, soustanoviteljica češke pražarne ekološke kave Fair & Bio roastery, ki kot socialno podjetje zaposluje duševno in fizično prikrajšane delavce. Sogovornice so se strinjale, da socialno podjetništvo kljub prostovoljstvu in nepridobitnosti stremi k visoko kakovostnim izdelkom in s tem k zadovoljstvu potrošnikov. Predvsem pa je pomembno, da je poslovanje teh družbeno koristnih podjetij povsem transparentno in vključujoče.
Konferenca Trendi na področju družbene odgovornosti je pripravljena v okviru projekta Certifikat Družbeno odgovoren delodajalec, katerega nosilec je Ekvilib Inštitut s partnerji.
Več informacij o certifikatu Družbeno odgovoren delodajalec:
Projekt »DRUŽBENO ODGOVOREN DELODAJALEC – CERTIFIKAT DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE« se izvaja v okviru 8. prednostne osi »Spodbujanje zaposlovanja in transnacionalna mobilnost delovne sile«, 8.3 prednostne naložbe »Aktivno in zdravo staranje«, 8.3.1 specifičnega cilja »Podaljšanje in izboljšanje delovne aktivnosti starejših, vključenih v ukrepe« Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 in je izbran projekt na javnem razpisu za sofinanciranje sistema certificiranja družbeno odgovornih podjetij. Projekt traja od maja 2019 do septembra 2022, njegova vrednost pa je 2 milijona evrov.
Več informacij: Lucija Glavič, Ekvilib Inštitut, lucija@ekvilib.org ali 01 430 37 51