V Sloveniji se trenutno okrog 30 podjetij že ponaša s pristopnim certifikatom Družbeno odgovoren delodajalec, več kot 110 podjetij in organizacij pa je vključenih v postopek pridobivanja tega certifikata. Ta podjetja so prepoznala pomen družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja ter stremijo k izboljšanju delovnih pogojev, h krepitvi etičnih vrednot, k spodbujanju medgeneracijskega sodelovanja ter k izvajanju ukrepov za lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja zaposlenih.
Družbena odgovornost mora biti temelj vsakega podjetja, pa naj gre za mikropodjetje ali multinacionalko, je prepričan Aleš Kranjc Kušlan, direktor Ekvilib Inštituta, ki je nosilec projekta Certifikat Družbeno odgovoren delodajalec. Po njegovih besedah ni trajnostnega poslovanja brez družbene odgovornosti in ni uspešnega podjetja brez zadovoljstva zaposlenih.
Epidemija novega koronavirusa je prinesla nekaj, česar v večini podjetij doslej niso prakticirali: delo na daljavo. Kako je to po vašem mnenju vplivalo na zaposlene in kako uspešna so bila podjetja pri organizaciji takšnega načina dela?
Kot organizacija že skoraj 20 let „promoviramo“ tudi delo na daljavo in le počasi je ta oblika dela prihajala v podjetja. In če je, so bila to večinoma IT podjetja. Covid-19 pa je vse dobesedno čez noč postavil na glavo. Podjetja in organizacije so hočeš nočeš morala uvesti delo na daljavo. Večinoma so to tehnično izpeljala zadovoljivo, vprašanje pa je ali je temu sledila tudi organizacijska kultura in način vodenja. Zaposleni so bili predvsem prepuščeni sami sebi in vpliv takega dela na njih je bil različen. Od velikega navdušenja do velikih stisk. Kako je takšen način dela vplival na zaposlene je bilo odvisno od več dejavnikov – tako od njihovih skrbstvenih obveznosti, podpore sodelavcev/k, podpore vodij kot osebne socialne mreže. In nenazadnje od psihične kondicije s katero je posameznik vstopil v ta koronski čas.
Predvsem pa je večina podjetij to videla kot začasen ukrep, ki bo minil in potem bo vse po starem in temu niso posvečala dovolj pozornosti -ne glede podpore zaposlenim, ne glede poslušanja, kaj si želijo, tako na kratek kot dolgi rok. Tako da izziv dela na daljavo še kako ostaja tudi za pokorosnki čas. Pravzaprav se bo šele tedaj videlo, koliko podjetja zaupajo svojim zaposlenim, koliko jih cenijo, upoštevajo njihove potrebe in koliko cenijo njihovo dobro počutje.
Številni zaposleni so bili soočeni z zahtevnim usklajevanjem dela od doma, pomoči otrokom pri šolanju na daljavo in ostalih obveznosti. Se je to prepletanje poklicnega in zasebnega življenja po vaši oceni poznalo pri produktivnosti podjetij oz. kakovosti opravljenega dela zaposlenih?
Vsekakor se je poznalo, je pa ta kriza le še osvetlila izzive, ki jih prinaša usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Le še bolj je poudarila to, kar sporočamo organizacijam in širši javnosti že vrsto let – skrbstvene obveznosti so dodatna obremenitev za zaposlenega in podjetja jim morajo pri tem priti naproti, drugače to lahko vodi v izgorelost oziroma izgubo potencialov zaposlenih. S tem, da so ženske pri tem še toliko bolj pod pritiskom kot moški. V času koronavirusa je bila olajševalna prednost ta, da se je (tudi poslovni) čas ustavil po celem svetu in da se zmanjšanje produktivnosti primerjalno ni toliko poznalo, ker se je praktično znižala v večini ekonomij. Je pa res, da so bila delovna mesta, kjer pa se je obseg dela enormno povečal, več kot je to normalno (npr. skrbstveni poklici, transport, on-line prodaja …). In to so kot po pravilu najslabše plačana dela. Paradoksalno se je jasno pokazalo, da so dela, ki so ključna za funkcioniranje družbe, najslabše plačana (in obratno, da so nepotrebna ali celo škodljiva dela (pre)dobro plačana).
Številna podjetja so se zaradi epidemije znašla na robu preživetja, kar je povzročilo socialne stiske pri zaposlenih. Nekatera podjetja so se namesto za motiviranje zaposlenih odločila za zniževanje stroškov, kar dolgoročno vodi v pogubo. Kako je lahko delovanje v skladu s cilji certifikata Družbeno odgovoren delodajalec v pomoč v takšnih situacijah?
Vsako podjetje se lahko znajde v težavah. V covid-19 obdobju se jih je veliko znašlo v težavah ne po svoji krivdi. In to je bilo za njih lahko še toliko bolj boleče. Družbena odgovornost oziroma odgovornost nosi že v sami besedi jasno sporočilo – od-govor. Delodajalci so morali najti odgovor na nastalo situacijo. Odgovor pa je bil lahko dober, slab, paničen, racionalen, neprimeren, pomanjkljiv, optimalen … Predvsem pa je bilo malo strateških, dolgoročnih odgovorov. Najbolj priročen iz/od-govor je bil, da se sedaj gasi požar. Ampak problem je, da je običajen modus operandi podjetij, da gasijo požare, in to zato, ker nimajo dolgoročnega horizonta delovanja, temveč delujejo kratkoročno oziroma delujejo za maksimiranje kratkoročnih dobičkov. Koncept in pristop družbeno odgovornega poslovanja pa razširja poslovni pogled preko kratkoročnih dobičkov v dolgoročno in vzdržno poslovanje, pri katerem imajo koristi vsi deležniki. In če je tako, se tudi v času krize lahko ohranja jasen fokus, mirna glava in pogled, ki seže preko te krize. Certifikat Družbeno odgovorni delodajalec lahko podjetjem in organizacijam pomaga natanko pri tem, da jim z vključevanjem ključnih deležnikov in kombinacijo tako kratkoročnih kot dolgoročnih vidikov omogoča graditev takšne vključujoče organizacijske kulture, ki bo dovolj odporna na krizne okoliščine.
Katere ukrepe morajo izpolnjevati podjetja in organizacije, da lahko pridobijo omenjeni certifikat?
Ukrepi, ki jih podjetja izbirajo in implementirajo v praksi, so prilagojena tako strukturi zaposlenih, delovnem procesu, kot tudi panogi in poslovnem okolju v katerem delujejo. Pomembno pa je, da podjetje oziroma organizacija prepozna družbeno odgovorni pristop k poslovanju kot pomemben strateški element poslovanja. Da razumejo glavne koncepte in načela trajnostnega/vzdržnega poslovanja in da se zavedajo da so lastniki le eden po pomembnih deležnikov, nič več pa ne glavni, predvsem pa ne edini.
Zakaj priporočate, da se podjetja prijavijo za certifikat in koliko jih ima možnost brezplačne pridobitve certifikata? Katere pogoje morajo izpolnjevati?
Covid-19 kriza je, tako kot vsaka kriza, le še bolj osvetlila izzive, ki jih imamo kot družba in ki jih imajo podjetja kot pomemben element le te. Od skrbi za ohranjanje zdravje zaposlenih in ljudi na splošno, preko izzivov medgeneracijskega sodelovanja, usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, neenakosti, delitve bremena in sadežev poslovanja, do skrbi za naravno okolje, skrbi za družbo ter spoštovanja človekovih pravic.
Certifikat naslavlja vse te teme in to celostno ter strokovno. Temelji na mednarodnih smernicah za družbeno odgovornost ISO26000, je tudi del mednarodnega meta standarda GSES – Global Sustainabile Enterprise System. Je primeren tako za podjetja kot neprofitne organizacije od majhnih, z vsaj 5 zaposlenimi, do največjih. Še eno leto, oziroma do zapolnitve kvote 200 prijaviteljev (ki se na naše zadovoljstvo hitro manjša), se bo mogoče vključiti v pridobitev certifikata brezplačno (zahvaljujoč sredstvom iz Evropskega socialnega sklada).
Podjetja in organizacije bodo s pridobitvijo certifikata dokazovala svojim zaposlenim, poslovnim partnerjem in širi družbi, da se zavedajo, da novi časi zahtevajo odgovorne odgovore.