V intervjuju z urednikom Ethical Corporation nekdanji izvršni direktor Unileverja razloži, kako Mednarodna gospodarska zbornica (ICC), ki ji predseduje, sodeluje s Svetovno zdravstveno organizacijo v boju proti pandemiji.
Nekdanji izvršni direktor Unileverja Paul Polman je znan po tem, da je vodilni zagovornik ideje, da na področju podnebnih sprememb in ciljev trajnostnega razvoja pobudo prevzamejo podjetja. Po tem, ko je pred več kot enim letom zapustil Unilever, je soustanovil Imagine, trajnostno družbo (angl. Benefit Corporation) in fundacijo, ki pospešuje vodstvo (leadership) podjetij za dosego globalnih ciljev 2030. V zadnjih nekaj tednih pa se je posvetil bolj neposredni globalni grožnji, ki jo je povzročila pandemija.
V intervjuju je dejal, da so se podjetja hitreje kot nacionalne vlade odzvala na hitro razraščajočo se pandemijo, pri čemer je bila prednostna naloga vlad zapreti meje, in ne zaščititi milijone delavcev in podjetij, ki so v nevarnosti, ko svetovno gospodarstvo prehaja v mirovanje. Po mnenju OECD bo svetovna rast letos lahko padla na 1,5%, kar je polovica tiste iz 2019.
In čeprav je WHO v preteklosti previdno sodeloval s poslovnim sektorjem zaradi škode, ki sta jo javnemu zdravju povzročila tobak in neodgovorno uživanje sladkorja v prehrambni industriji, “se zavedamo, da je za reševanje te pandemije potrebno delati na širšem nivoju partnerstev [med javnim in zasebnim sektorjem]. To bo pravzaprav test za [koncept] deležniškega kapitalizma.”
ICC spodbuja nacionalne gospodarske zbornice, naj tesno sodelujejo z OZN skupinami v državah. Svoji mreži več kot 45 milijonov podjetij po vsem svetu pošilja nasvete o tem, kako lahko takoj in učinkovito ukrepajo za zaščito svojih zaposlenih, strank in lokalnih skupnosti in prispevajo k proizvodnji in distribuciji osnovnih potreb.
“Pomagati jim moramo tudi zato, ker so številna med njimi mala in srednje velika podjetja (MSP),” je dejal Polman. “Ne želimo, da tudi oni bankrotirajo.”
ICC tudi spremlja odziv svojih članov, pridobiva podatke in vpoglede, da bi pomagal nacionalnim in mednarodnim vladam, da se odzovejo na krizo. “Pandemija je jasno pokazala, da če [države] razpolagajo s podatki in hitro reagirajo, lahko sprejmejo boljše ukrepe.”
Polman je poudaril, da lahko v Veliki Britaniji tretjina ljudi izgubi službo, v ZDA bi ta delež lahko bil še večji, to pa zaradi velikega števila prekarnih zaposlitev, ti zaposleni pa niso upravičeni do plačanega dopusta ali drugih ugodnosti.
“To je trenutek, ko se moramo vsi skupaj združiti, in obstaja veliko različnih načinov, kako to storiti – z zagotavljanjem bolniške odsotnosti ali zdravstvene oskrbe ali minimalnih ugodnosti, do olajšav pri plačilih ali hitrejšega plačevanja manjših podjetij (v dobavnih verigah). Če ste najemodajalec, mi ne recite, da potrebujete dve ali tri mesečne najemnine od nekoga, ki ne dobiva plačila.”
Z milijoni ljudi, zaposlenih v gostinskem, turističnem in oblačilnem sektorju, podjetjem svetujejo tudi, da sprejmejo ukrepe za pomoč delavcem v svojih dobavnih verigah, da bodo tudi ti preživeli, ter da namenijo vsa sredstva za izdelavo nujno potrebnih potrebščin, kot so razkužila za roke, maske, zaščitna oblačila in ventilatorji.
Polman je dejal, da ga z upanjem navdaja, kako so nekatera podjetja že pristopila k reševanju, na primer Microsoft, ki bo vsem svojim zaposlenim izplačeval redne plače, tudi če bodo imeli manjše opravljeno število ur, Googlova matična družba Alphabet pa bo vsem svojim zaposlenim po celem svetu zagotovila plačano bolniško odsotnost, vključno z začasnim osebjem, podizvajalci in prodajalci.
Uber je medtem sporočil, da bo prizadetim voznikom in dostavnim delavcem zagotovil 14 dni plačane bolniške odsotnosti.
Tako Fundacija Mastercard kot Gates Foundation sta med tistimi, ki so upoštevali poziv k prispevanju v Solidarnostni odzivni sklad Covid-19, katerega cilj je zbrati najmanj 675 milijonov dolarjev za pomoč državam v razvoju, da se lahko odzovejo na pandemijo.
Polman je na drugi strani kritiziral korporacijo Wholefoods, ki je zdaj v lasti Amazona, ki je svoje zaposlene pozvala, da svoje presežne ure donirajo kolegom, ki zbolijo za virusom, pa tudi podjetja, kot sta Boeing in Kraft Heinz, ki sta denar vložila v odkupe delnic in zvišala dividende, da bi podpirala dvig cen delnic, tako da si zdaj ne moreta privoščiti podpirati svojih zaposlenih.
Povedal je, da se pogovarja z velikimi upravljavci premoženja, vključno s podjetjem BlackRock, pri čemer si prizadeva, da bi morali vlagatelji nagrajevati dolgoročno vedenje, ki ščiti skupnosti in zaposlene ter okolje.
Upam, da mnoga podjetja zdaj ne bodo samo naredila kar je prav, da bi pomagala zaščititi ranljive, ampak da smo na resnični prelomni točki, kako naj bi bilo videti odgovorno poslovanje.
Polman je dejal, da je ena najpomembnejših stvari, ki jo podjetja lahko storijo sredi te krize, da “v svoje komuniciranje z zaposlenimi in širšo družbo vnašajo upanje namesto strahu”.
Ena dobra stran pandemije, ki jo vidi Polman, je priložnost, da si podjetja povrnejo zaupanje, ki je ob naraščajoči neenakosti rekordno nizko. Zadnji Edelman Trust Barometer, ki je izšel januarja, je namreč razkril, da je bilo kljub tedaj močnemu svetovnemu gospodarstvu in skoraj polni zaposlenosti zaupanje med splošno javnostjo rekordno nizko, saj je globalno 56% vprašanih verjelo, da kapitalizem v sedanji obliki dela več škode kot koristi, anketiranci v vseh razvitih državah pa so mnenja, da bodo čez pet let revnejši.
Polman je dejal, da bo takojšnji odziv podjetij na koronavirus v zadnjih nekaj tednih morda že začel premikati ta razmerja. Z ločeno raziskavo je Edelman Trust v začetku tega meseca ugotovil, da v osmih od desetih anketiranih držav – Braziliji, Kanadi, Franciji, Nemčiji, Italiji, Japonski, Južni Afriki, Južni Koreji, Združenem kraljestvu in v ZDA – ljudje menijo, da je njihov delodajalec bolje pripravljen na boj proti virusu kot njihova vlada, 62% anketirancev pa delodajalcem zaupa, da se bodo učinkovito in odgovorno odzvali na virus.
“Čeprav je zasebni sektor trenutno zelo obremenjen, se zdi, da se ravnotežje med podjetji, ki ravnajo pravilno in tistimi, ki ne, nagiba v pozitivno stran,” je dejal Polman, “Tudi podjetja, ki morda ne uživajo največjega zaupanja, kot je Facebook, imajo dobre načrte”, je dejal, pri tem pa je imel v mislih načrt podjetja, da dodeli 100 milijonov dolarjev denarnih nepovratnih sredstev in posojil za oglaševanje 30.000 malim podjetjem, ki jih je prizadela kriza, in 1.000 dolarjev vsakemu od svojih zaposlenih. Kljub temu pa je bil Facebook ostro kritiziran, ker v svoji aplikaciji WhatsApp ne omejuje širjenja medicinskih dezinformacij.
Kot je v svojem blogu zapisal direktor Edelmana Richard Edelman: “Zdaj je čas, da podjetja prilagodijo svoj pristop in postanejo bolj strateška in manj operativna ter svoje načrtovanje usmerijo na dolgi rok.”
Povzeto po Ethical Corporation